Blegoš, kot najvišji vrh v tem delu CP območja, je tudi prišel na vrsto za ponovno aktivacijo. Za izhodišče izberem vsem dobro poznani Črni kal, do koder pridem skozi Poljane in Javorje. Ceste so dobro označene, tako da ne morete zgrešiti, le gledati je potrebno okoli sebe.
Na Mladem vrhu prav tako nisem bil nekaj let. Lotim se ga enako – s sedla med Koprivnikom in Mladim vrhom. Predel je na kartah označen kot Brdo.
Ker se rad potikam vse povsod sem nekatere »svoje« vrhove v CP območju kar nekoliko zanemaril. Da mi ne zamerijo in se mi nekoč ne maščujejo s kako neprijetnostjo, se jih bom počasi lotil ponovno. Med prvimi je prišel na vrsto Koprivnik. Izbira je bila pogojena čisto času primerno – visoke dnevne temperature, ki so kar klicale po senci na poti in vrhu.
Od aktivacije Kožljeka je preteklo že kar nekaj Sore. Na njem sem bil tokrat šele drugič. Ugotoviti moram, da se od prvega obiska pred leti ni veliko spremenilo. Tako dostop iz Škofje Loke in izhodišče za nadaljevanje poti sta bila nekako »standardna«.
Datum: 4-5. avgust 2012
Tokratno tekmovanje je bilo še posebno zanimivo. Pa ne le zaradi samega dela in rezultata, temveč tudi zaradi obiska nenavadne leteča naprave, ki jo je pilotiral kolega radioamater iz Avstrije na poti proti Ajdovščini
Ekipa: S52RO, S56VVV, S57KM, S57XX, Viktor.
Datum: 22-24. junij 2012
Milan S58MU je na sejmu Ham-Radio 2012 v Friedrichshafen-u v Nemčiji sodeloval pri predstavitvi kluba skupaj z Radioklubom Sarajevo.
Ekipa: S58MU & člani RK Sarajevo
Plešivico (593m) boste našli nad dolino Krke in vasema Soteska in Drenje. Od kod ime Soteska je jasno takoj, ko se malo razgledamo. Dolina Krke je tu zelo ozka. Ime »Drenje« pa bi lahko prišlo tudi od »drenjanja«, saj je tu okoli precej hiš, hišk in zidanic, ki se drenjajo ena ob drugi. Izvozov s ceste Novo mesto – Žužemberk je več. Z Milanom sva »obdelala« dva, kar je razvidno tudi iz zemljevida.
Dan po klubskem pikniku je bila ravno pravšen za aktivacijo kake nezahtevne točke. Polde S57U je že pred časom vabil, da se kaj oglasim. Pravi, da bi od njega lahko s samokolnico pripeljal akumulator na sam vrh Pri turnu (605m) in bi lahko delat tudi s kako večjo močjo. No, z Milanom sva ostala kar na preizkušeni QRP varianti.
Hom (834 m) je jugovzhodni, približno 100m nižji, sosed Boršta, na katerem sem bil zjutraj. Lotim se ga od cerkvice Sveta Katarina. Tu je tudi gostinski objekt, kjer si lahko po celodnevnih »naporih« privežete dušo. Do izhodišča pridem iz smeri Kočne. Najprej sledim kažipote za Vintgar, a se ne spustim proti vstopu v sotesko, temveč se peljem v smeri Podhoma in Zasipa. Tu bi bilo bolje, če bi šel po daljši poti, kjer sem se kasneje vračal. V tem delu Zasipa razkopavajo cesto. Kljub vsemu se prebijem mimo ovir do cerkvice.
Boršt (931m) se nahaja severno nad sotesko Vintgarja. Po predhodnih opisih blatnih dostopov se odločim, da se ga raje lotim iz Kočne. Izhodišče bo, kot se kasneje izkaže, precej zanemarjen prostor za zabave in piknike. Do tu najhitreje pridem tako, da na AC Kranj – Jesenice na izvozu Lipce zavijem v smeri Gorij. Odcep proti izhodišču je neizrazit, zato ga najprej zgrešim. Oznak ni, a je tik za odcepom avtobusno postajališče, ki lahko služi kot orientir. Ozka, a asfaltirana, cesta me pripelje na želeno mesto, kjer lahko v senci dreves pustim avto.